Opisi znanj po ocenah
Učenec mora za posamezne pozitivne ocene pokazati naslednje kategorije znanja:
- razumevanje: - bistveno dojemanje smisla oz. bistva sporočila (v ožjem smislu), - preprosto opisovanje pojmov s svojimi besedami, - samostojno navajanje primerov, ne ponavljanje že prej navedenih, - razbiranje odnosov med prvinami v danem sporočilu, grafu, . . .
- dano problemsko situacijo pojasniti s poznanim principom ali posplošitvijo, - prepoznavanje in utemeljevanje izjem pri principih in posplošitvah, - iskanje in utemeljevanje rešitev za dane problemske situacije.
- samostojno interpretiranje še nepoznane problemske situacije in samostojno načrtovanje strategij, - izpeljava posplošitev, dokazov. - evalvacija - presoja idej, rešitev, metod, . . . - učenec povezuje vse prejšnje kategorije in jih nadgrajuje. Oblike pridobivanja ocen
V šolskem letu mora dijak pridobiti vsaj štiri ocene iz pisnih nalog. Načrt ocenjevanja znanja: V šolskem letu 2023/2024 načrtujemo 4 pisne naloge, dve v vsakem ocenjevalnem obdobju, in sicer v naslednjih rokih: 1. pisna naloga v septembru oz. oktobru, 2. pisna naloga v novembru oz. decembru, 3. pisna naloga v februarju oz. marcu, 4. pisna naloga v aprilu za 4. letnike in v maju za ostale letnike. Zaradi aktivnosti, povezanih z izvedbo OIV in ostalih dejavnosti na šoli, se lahko izjemoma kakšna pisna naloga prestavi izven načrtovanih rokov. Ocenjevanje določenega področja vsebin v okviru pisnih nalog se izvaja glede na lestvico potrebnih odstotkov za posamezno oceno:
Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, kar ne velja za zadnje ocenjevalno obdobje. O pisnih ocenjevanjih učitelj dijake seznani v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. V šolskem letu morajo dijaki po Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah pridobiti vsaj eno ustno oceno. Dijak dobi pri ustnem spraševanju oceno odlično (5) za popoln odgovor – se izraža matematično korektno, samostojno, brez pomoči učitelja, ustrezno argumentira odgovor, kaže razumevanje vsebine. Če dijak potrebuje pri odgovarjanju pomoč učitelja, dijak dobi oceno prav dobro (4) oz. dobro (3), odvisno od količine pomoči. To je pomoč pri ustreznem izražanju, dijak pa še vedno kaže razumevanje, pomanjkljivo argumentiranje. Oceno zadostno (2) dobi dijak, ki kaže samo prepoznavanje, brez širšega razumevanja, argumentiranja. Če dijak ne odgovori na vprašanje ali kljub pomoči odgovori napačno, dobi oceno nezadostno (1). Dijak lahko pridobi oceno tudi za vidne dosežke na tekmovanjih iz logike in matematike, za vsako priznanje je nagrajen z odlično oceno. Pogoji, potek in pravila za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov so določeni s Šolskimi pravili o ocenjevanju znanja v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Dijak je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, če nima dveh pozitivnih ocen iz obeh pisnih nalog ali ima več negativnih ocen kot pozitivnih. Dijak je na koncu leta negativno ocenjen, če ima vsaj eno obdobje negativno. Končna ocena se določi na podlagi 18. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Izvedba izpitov:
Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Pisni del je v obliki pisne naloge, ki vsebuje matematične naloge iz učne snovi predvidene za redne pisne naloge. Ustni del pa je sestavljen iz treh matematičnih vprašanj, ki so lahko dopolnjena z nalogo. Končna ocena izpita se določi na sledeč način:
Dovoljeni pripomočki: nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik, radirka, šestilo in dva trikotnika, ravnilo, na pisnem delu izpita v 2. , 3. in 4. letniku tudi žepno računalo. |
|